Kofein je stimulant, ki deluje na tvoj centralni živčni sistem. Vpliva na tvoj krvni pritisk in srčni utrip, poviša nivo energije in izboljša tvoje počutje.
Efekt kofeina začnemo čutiti takoj po zaužitju (nekje 30 - 60 min po zaužitju), njegov učinek pa traja, dokler ga telo ne presnovi dokončno. Kako dolgo pa telo potrebuje, da presnovi kofein? Njegova razpolovna doba je 5 ur, kar pomeni, da je v vašem telesu 5 ur po zaužitju še vedno prisotna polovica količine zaužitega kofeina.
Zato se priporoča, da najmanj 6 ur pred spanjem ne uživate več kofeinskih napitkov.
Splošno priporočilo je, da s kofeinom ne pretiravate, zato ga ni priporočljivo zaužiti več kot 300mg na dan. Koliko kave sploh to je? 1 espresso, ki ima 30ml vsebuje nekje 50mg kofeina pri doziranju 6-8 gramov kave.
Poglobljeno o kofeinu...
Termin kofein (ang. caffein; fra. cafeine; nem. kaffeine) je prvi skoval nemški kemik F.F. Runge sredi 19.stoletja. Izhaja iz nemške besede za kavo (Kaffee) in kemijske končnice -ine. Velika večina rastlin, ki vsebujejo kofein uspeva v tropskem pasu in ker je boj za preživetje v tropih veliko bolj surov, so rastline s kofeinom razvile način, da se na ta način ubranijo pred insekti.
Kofein lahko najdemo v več kot 60 različnih rastlinah, kot so: kavovec, čajevec, kola oreščki, yerba mate, semena guarane ipd.
Kofein je danes najbolj priljubljeno poživilo pri ljudeh. Lahko se vprašamo, le zakaj ne bi bil :)
Psihološki in fiziološki vpliv kofeina na možgane in simpatični živčni sistem
Kofein po zaužitju najprej onemogoči mehanizme, ki povzročajo našo zaspanost, nato pa sproži nevrone, ki stimulirajo hipofizo, poviša srčni utrip in sproži sproščanje krvnega sladkorja in adrenalina. Kofein je namreč podoben molekuli adenozina in tako pretenta nevrone v možganih. Ko porabimo veliko energije, se poviša koncentracija adenozina, ki povzroči občutek utrujenosti.
Kofein se namesto adenozina prilepi na nevrone in v "tekmi" za svoje mesto zaseda prostoru adenozinu. Ko se prilepi na nevrone, povzroči nasproten učinek in nevron proži še hitreje, kot bi se sam običajno. Hipofiza se nenadoma tega zave in spodbudi simpatični živčni sistem v način "boja ali bega" - ta protokol, ki nam ga je mati narava vsadila z namenom preživetja povzroči, da se razširijo zenice, pospeši srčni utrip in sprosti nakopičen sladkor v ledvicah.
Toleranca na kofein
Ker evolucija nikoli ne počiva, so nekateri razvili toleranco na kofein - ti so dejansko razvili dodatne receptorje za adenozin. Seveda je to slaba novica za te ljudi, saj več popite kave ne pomeni, da boste v "tekmi zasedanja mest na nevronih", dejansko lahko povzročite še večji učinek utrujenosti.
Odvisnost od kofeina
Žalostna novica za vse, ampak kofein povzroča odvisnost. Odsotnost kofeina v telesu se kaže v nihanju razpoloženja, saj je kofein povezan tudi z nivojem serotonina - hormona sreče.
Redno uživanje kofeina ne povzroči negativnih učinkov na naše telo.
Kako lahko zaključimo prispevek?
Kljub vsem pozitivnim lastnostim - vseeno pamet v skodelico in popiti kakšno skodelico kave manj, sploh če presegate priporočen dnevni vnos.